Zakaj se razpoloženje nenadoma spreminja? Hormoni, perimenopavza in čustvena nihanja

Zakaj se mi razpoloženje nenadoma spreminja?

Če se ti zdi, da te stvari, ki te prej niso, zdaj hitro vržejo iz tira, nisi sama.
Mnoge ženske v določenem obdobju življenja opazijo, da se razpoloženje spreminja hitreje, intenzivneje in pogosto brez očitnega razloga.

En trenutek si v redu.
Naslednji trenutek te vse zmoti.

In potem se pojavi vprašanje:
»Kaj je narobe z mano?«

Najprej to: nisi čudna. In nisi sama.

Nihanje razpoloženja ni značaj, ni šibkost in ni znak, da izgubljaš sebe.
Je signal telesa, da se v ozadju dogajajo spremembe, predvsem v delovanju hormonov in živčnega sistema.

‍Kaj se v resnici dogaja v telesu?

V perimenopavzi se začnejo spreminjati ravni hormonov, ki imajo pomembno vlogo pri razpoloženju.

Estrogen vpliva na serotonin in dopamin – snovi, povezane z občutkom stabilnosti in dobrega počutja. Ko estrogen niha, lahko nihajo tudi čustva.

Progesteron ima pomirjujoč učinek na živčni sistem. Ko začne upadati, se pogosto pojavi več notranje napetosti, razdražljivosti ali tesnobe.

Zaradi teh sprememb je telo tudi bolj občutljivo na stres in hitreje preide v stanje alarma.

Zato se razpoloženje ne spreminja zato, ker bi bila ženska »preobčutljiva«,
temveč zato, ker se telo prilagaja novemu hormonskemu ravnovesju.

Kako je s tem povezan živčni sistem?

Ko hormoni nihajo, postane živčni sistem bolj občutljiv.

To pomeni:

·       hitrejši stresni odziv,

·       manj tolerance za dražljaje,

·       močnejše čustvene reakcije.

Majhne stvari lahko hitro razdražijo, čustva se stopnjujejo hitreje, telo pa se težje samo umiri.

Telo ne pretirava.
Telo se prilagaja.

Zakaj razum pogosto ne pomaga?

Nasveti, kot so »samo umiri se« ali »misli pozitivno«, nagovarjajo razum.
Ko pa je živčni sistem preobremenjen, telo tem ukazom ne sledi.

V takšnih trenutkih ne pomaga več nadzora, temveč regulacija telesa.

Kaj pomaga, ko se najprej umiri telo?

Veliko žensk opaža, da se razpoloženje lažje umiri, ko se najprej umiri telo.

Pomagajo lahko:

·       ponavljajoči se telesni rituali,

·       dotik in tekstura,

·       vonj,

·       občutek varnosti in prizemljenosti.

To so dražljaji, ki delujejo od telesa proti možganom.

Perimenopavza kot nevrološki prehod

Na to povezavo opozarja tudi nevroznanstvenica Lisa Mosconi, ena vodilnih strokovnjakinj za delovanje ženskih možganov.

Perimenopavzo opisuje kot nevrološki prehod, obdobje, ko hormonske spremembe ne vplivajo le na reproduktivni sistem, temveč neposredno tudi na možgane.

Zato se spremembe v tem obdobju pogosto najprej pokažejo kot čustvena nihanja, motnje spanja, povečana občutljivost na stres ali t. i. možganska megla – še preden ženska opazi druge telesne znake.

O tem piše tudi v svoji knjigi Možgani v menopavzi, kjer razlaga, da nihanja razpoloženja niso znak šibkosti, temveč naraven odziv možganov na hormonske spremembe.

Zakaj ima vonj posebno vlogo?

Voh je edini čut, ki v možgane pride neposredno, brez zavestnega razmišljanja in brez napora.

To pomeni, da telo zazna vonj še preden se sploh zavemo, kaj se z nami dogaja.
Zato lahko določen vonj v trenutku:

·       pomiri telo,

·       ustvari občutek varnosti,

·       zmanjša stresni odziv.

Ko možgani zaznajo varnost, se lahko začne umirjati tudi razpoloženje, ne zato, ker bi se odločili, da bomo mirni, temveč zato, ker se je telo sprostilo.

Podpora, ne popravljanje

Pri Hormonelle verjamemo, da ženske v tem obdobju ne potrebujejo popravkov, temveč podporo.

Mood Cream je namenjena trenutkom, ko čutiš, da te čustva prehitevajo.
Ko je vsega preveč. Ko telo ne najde miru, tudi če razumeš, zakaj.

Ob nanosu najprej zaznaš vonj.
Telo ga prepozna še preden se zavestno umiriš.

Nežen dotik in tekstura pomagata telesu, da popusti napetost,
kot bi mu rekla: lahko se sprostiš.

Mood Cream ne spreminja razpoloženja.
Pomaga pa telesu, da se umiri.

‍

Če se v tem zapisu prepoznaš, vzemi to kot opomnik:
tvoje telo ne dela proti tebi.

Spremembe, ki jih čutiš, imajo razlog.
In obstajajo načini, kako si lahko pri tem stojiš ob strani, v svojem tempu, brez pritiska.

Hormonelle

‍

‍